Backup, backup in še enkrat backup, 1. del
.
Ali po slovensko - varnostno kopiranje podatkov
Vzrokov za izgubo podatkov je precej, najpogostejši pa so:
- strojna okvara trdega diska (velika verjetnost!),
- sesutje datotečnega sistema zaradi nestabilne strojne ali programske opreme,
- škodljiva programska oprema (virus), ki briše podatke,
- uporabniška napaka - brisanje ali prepis z izgubo prejšnje verzije (zelo pogosto),
- napačno delovanje neke aplikacije in prepozna ugotovitev (pogosto),
- vdor v računalniški sistem,
- fizični vdori in kraja opreme,
Če se vam kaj od zgoraj naštetega še nikoli ni zgodilo, potem imate veliko srečo. Še večjo srečo pa imate, če se vam je kaj od tega že zgodilo, pa ste nekako prišli do podatkov kljub temu, da niste imeli varnostne kopije. Reševanje podatkov brez varnostne kopije v večini primerov ni enostaven in hiter postopek. Teži okvare sledi tudi cena reševanja podatkov, verjetnost za uspešno povrnitev celotnih izgubljenih podatkov pa je relativno nizka. Odvisna je tudi od tega, koliko ste za reševanje pripravljeni odšteti. Če povzamem, je to za vas težak problem, ki vas v povprečju veliko stane v obliki časa in denarja, velikokrat pa sploh ni rešljiv.
Torej, zakaj ni varnostnih kopij podatkov in kaj lahko spremenimo?
1. Ne zavedamo se zgoraj zapisanega.
Zavedanje o možnostih računalniških težav je enako pomembno znanje kot je samo znanje uporabe računalniške opreme. Še toliko bolj, če je naše pomembno delo od te opreme močno odvisno. Če si svojega dela brez računalnika ne znate predstavljati, potem se potrudite in vsaj malo spremljajte, kaj se v svetu računalnikov dogaja. Prelistajte kakšno računalniško revijo in preberite kak članek. Urednik je za vas že naredil ustrezen izbor. Tudi internet je opcija, vendar je za nepoznavalce iskanje člankov, izbor in kakovost lahko vprašljiva. Zelo dobra možnost je tudi, da najamete strokovnjaka in se o teh stvareh z njim pogovorite. Z veseljem se bo vživel v vašo situacijo in poiskal vaše šibke točke in možnosti za izboljšanje, še posebej če ga peljete na kavo ali pivo in je debata bolj neformalna :)
2. Se zavedamo zgoraj zapisanega, pa mislimo, da se kaj takega nam ne more zgoditi.
Dejstvo je, da se oprema kvari! Dejstvo je, da uporabniki delajo napake! Dejstvo je, da sistemi niso 100% odporni proti virusom in vdorom! Več besed hazarderjem ne namenim.
3. Mislimo, da imamo za varnostno kopiranje posrbljeno, preverjeno pa ne vemo.
Preprosto si lahko naredimo spisek vsega, kar je na računalniku pomembnega in bi nam izguba le-tega povzročila veliko poslovnih problemov ali veliko žalost (recimo zbirka digitalnih fotografij, ki je samo na enem računalniku). Bodimo pozorni tudi na stvari, na katere ne pomislimo takoj, kot je lanska elektronska pošta, adresar, certifikati, priljubljene spletne bližnjice... Če seznama ne znate pripraviti, pokličite računalniškega strokovnjaka. On mora iz prakse zelo hitro in dobro vedeti, kaj je za uporabnika pomembno. Ko imate spisek popoln, poskusite iz vaših varnostnih kopij restavrirati neko vsebino s tega spiska. Če sami niste vešči teh postopkov, vam je za backup najverjetneje poskrbel skbrnik vašega računalniškega sistema. Od njega zahtevajte izvedbo takega testa. Če to ne gre, potem varnostnega kopiranja nimate dobro urejenga. To uredite s skrbnikom in če še ne gre, poiščite drugega. Žal vsi ne znajo vsega. Če imate strežnik, povprašajte skrbnika tudi, kako je razen za podatke poskrbljeno tudi za varnostno kopijo sistemskega dela. Recimo, da bi strežniku odpovedali vsi diski in da imate v 1 uri lahko vse nove, ampak prazne. Kako hitra je možna obnovitev strežnika do enakega operativnega stanja, kot je bilo pred okvaro? Kako pa je z obnovitvijo strežnika na drug fizični strežnik z drugačno strojno konfiguracijo? To so pomembna vprašanja.
Pomembno vprašanje pri urejenem backup sistemu je tudi, koliko kopij podatkov in za koliko časa nazaj jih želimo hraniti. Še posebej je to pomembno pri podatkih, ki si se s časom spreminjajo in ne dodajajo v obliki novih datotek. To so recimo podatkovne baze ali popravki obstoječih besedil, fotografij.... Več o strategijah varnostnega kopiranja v drugem članku.
Samo še ena stvar (kot bi rekel inšpektor Columbo:)... Diskovnega polja z redundanco, recimo RAID-1, ki je pri malih računalnikih najpogostejše in se ga drugače imenuje tudi mirroring oz. zrcaljenje trdih diskov, ne štejmo med backup rešitve. Le-to nas varuje zgolj pred strojno odpovedjo trdega diska. Kaj pa ostali vzroki za izgubo podatkov? Kaj pa če odpovesta oba diska?
4. Imamo težave s samodisciplino in ne naredimo kopije, ko bi jo morali.
Marsikdo od nas je za nekatere stvari ali ob določenih trenutkih len in zato problematiko varnostnih kopij podatkov lahko prepušča sreči. Ker pa je lenoba gonilo napredka (recimo :), že obstajajo bogate možnosti za sistematizacijo in avtomatizacijo backup postopkov. Več o sami avtomatizaciji v drugem članku, poudariti pa velja, da je kljub avtomatizaciji potrebno spremljati poročila o izvedbi in občasno preverjati same varnostne kopije. Toliko discipline je nujne!
5. Nismo pripravljeni investirati v potrebno opremo in storitev strokovnjaka.
Na eno stran tehtnice dajte ovrednoten čas in slabo voljo, ko ste lahko brez podatkov, na drugo pa ceno osnovne sistemske ureditve varnostnega kopiranja podatkov. Če se greste resen posel oz. vam vaši podatki ogromno pomenijo in ste iskreni, bo backup rešitev zagotovo cenovno lažja od vaših potencialnih problemov. Verjetno je osnovna backup rešitev bistveno cenejša tudi od strokovnega poskusa reševanja podatkov, pa še skoraj 100% zanesljiva je, kar je daleč od verjetnosti uspeha v primeru reševanja podatkov. Če vas še vedno nisem prepričal, potem ste hazarder in vam več besed ne namenim.
V prvem prispevku na temo varnostnega kopiranja podatkov sem vas poskusil spodbuditi k razmišljanju o pomembnosti le-tega. V sledečem pa več o tehničnih rešitvah.
